Inuiti

Zaradi prostovoljnega dela v bolnišnici in šoli so me domačini kmalu vzeli za svojo in tako sem imela možnost stika z običaji in navadami inuitskega vsakdanjika.
Z njimi sem hodila na lov, včasih jedla surovo meso (ali napol surove pizze), gradila igluje ali se zabavala ob igranju binga oz. ob plesu. Pred odhodom domov so mi izkazali izredno spoštovanje in me (po raznih preizkusih seveda) sprejeli v svojo skupnost-v posebnem obredu iniciacije sem dobila ime, kar pomeni najvišjo čast za belega človeka (sem edina Slovenka in verjetno edina Evropejka sprejeta v  skupnost). Poklonili so mi tudi mnogo tradicionalnih oblek, kož severnih živali, orodja, orožja, rož,…

Tekom bivanja med tem večnim ledom in snegom sem posnela tudi precej diapozitivov in tako je moje predavanje sestavljeno iz ogleda diasov (Arktika, severni medvedi, predvsem pa življenje, delo, obredi, praznovanja,…Inuitov in »belih« vplivih na njihov svet), oblačenja ene izmed slušateljic v tradicionalna eskimska oblačila in prikaz nošnje otrok, demonstracije prinešenega materiala ter pokušine tradicionalnega inuitskega kruha-banicka. Ob koncu predavanja dobijo vsi prisotni tudi eskimsko abecedo ali zgodbico, napisano v jeziku inuktitut in v slovenščini.